Slejkoprej se vsak od nas sooči s postopkom dedovanja.
Zato je pametno vedeti kako dedovanje sploh poteka, kakšna so pravila, kdo od sorodnikov je sploh upravičen do dedovanja, ter kdo bo v končni fazi podedoval naše premoženje.
Naslednji članek odgovarja na vprašanja, kot so denimo, kako poteka dedovanje, če je oporoka in če je ni, kdo in kdaj je upravičen do nujnega deleža, kdaj lahko zapustnik razdedini dediča, kdo so nujni dediči in kdaj dedujejo, kakšni so davki, kako se dedič lahko dediščini odpove...
Kakšna so pravila dedovanja?
|
Pravila dedovanja ureja Zakon o dedovanju. Ta dediče razvršča v tri dedne razrede. Če umrli pred smrtjo ni napisal oporoke, ali se je oporočni dedič odpovedal dedovanju, dedujejo njegovi zakonski dediči.
Najprej dediči prvega reda, če teh ni, dedujejo dediči drugega razreda, če teh ni, dedujejo dediči tretjega reda, če tudi teh dedičev ni, potem deduje država.
Dediči so v dedne razrede razvrščeni glede to, v kakšnem razmerju so bili z umrlim. Pri tem je potrebno omeniti da:
- ima prava posvojitev glede dedovanja enako veljavo kot naravno sorodstvo,
- je zunajzakonska zveza izenačena z zakonsko zvezo.
|
|
|
Dedni redi
Kot že omenjeno, so dediči razvrščeni v dedne rede, glede na razmerje z zapustnikom.
Prvi dedni red - zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner dedujejo v enakih deležih. Če zapustnik ni imel otrok, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak se dedovanje prenese v drugi dedni red.
Drugi dedni red - zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner, ki deduje drugo polovico premoženja.
Tretji dedni red - zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).
|
Kdo deduje, če je oporoka?
Če zapustnik pred smrtjo napiše oporoko, se premoženje razdeli tako, kot je zapisano v oporoki.
Pri tem je potrebno paziti, da je oporoka sestavljena in napisana tako, kot določa zakon.
 e-obrazec: Oporoka
|
|
Oporoka |
Zapustnik lahko v oporoki tudi razdedini dediča, za kar pa morajo obstajati dopustni razlogi.
Vedeti je potrebno tudi, da nekateri dediči lahko zahtevajo nujni delež, četudi v sami oporoki ne podedujejo ničesar.
Kdaj lahko zapustnik razdedini dediča?
Zapustnik lahko razdedini dediča, če za to obstajajo razlogi, kot jih opredeljuje zakon. Tako lahko zapustnik razdedini dediča:
- če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom
- če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper oporočitelja ali njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše
- če se je dedič vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Kaj je nujno dedovanje?
Nujni dedni delež lahko zahteva dedič, ki z oporoko ni podedoval ničesar, bi pa podedoval del zapustnikovega premoženja, če oporoke ne bi bilo.
Nujni delež nora dedič zahtevati in mu ne pripade avtomatsko.
Kdo so nujni dediči?
Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci (vnuki), njegovi starši in njegov zakonec (ali zunajzakonski partner).
Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Osebe so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati.
Koliko znaša nujni delež?
Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev (vnukov), ter zakonca (ali zunajzakonskega partnerja) znaša 1/2 zakonskega deleža, za ostale nujne dediča pa nujni delež znaša 1/3.
Če bi denimo dediču tako po zakonu pripadla 1/2 premoženja, nujni delež znaša 1/4.
Ali se darila vštejejo v dedno maso?
Da. Načeloma se darilo, ki ga je dedič prejel od zapustnika, šteje v njegovo dediščino.
Za darila velja tudi, da lahko dediči, ki bi jim pripadel nujni delež, zahtevajo razveljavitev darilnih pogodb, s katerimi je zapustnik, za časa življenja podaril svoje premoženje, ter tako vračilo daril v dedno maso.
Tako lahko nujni dediči zahtevajo vračilo darila, ki je bilo dano zakonitemu dediču, vračilo darila, danemu drugim osebam pa le v primeru, če je bilo dano v zadnjem letu zapustnikovega življenja.
Kakšne davke plačajo dediči?
Po zakonu o davku na dediščine in darila, je davka oproščena dediščina, ki jo podeduje dedič prvega dednega reda (to so potomci in zakonec) oziroma dedič, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda (to so zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti).
Vsi ostali dediči (fizične osebe) plačajo davek glede na dedni red, po progresivni lestvici, navedeni v 8. členu zakona na dediščine in darila.
Ali dedič podeduje tudi zapustnikove dolgove?
Da, vendar le do višine podedovanega premoženja. Dedič dolgov ne podeduje, če se dedovanju odpove.
Kako se dedič odpove dedovanju?
|
Dedič se dedovanju ne more odpovedati, če je z zapuščino ali delom zapuščine že razpolagal (določeno stvar že prodal, jo zamenjal ipd.), razen če je v zapuščino posegel, da bi jo ohranil ali ker je izvedel ukrepe tekoče uprave.
Prav tako ni mogoča delna odpoved dediščini. Dedič se lahko odpove celotnemu delu, ki mu pripada ali pa prevzame celoten del.
Prav tako je potrebno vedeti, da izjave o odpovedi dediščine dedič kasneje ne more preklicati!
Dedič se dedovanju odpove bodisi na dedni razpravi, ali pa na sodišče pošlje odpoved v pisni obliki.
e-obrazec: Odpoved dedovanju (dediščini) |
|
Odpoved dedovanju (dediščini) |
Bodoči dedič se lahko odpove dedovanju tudi pred zapustnikovo smrtjo, za kar mora podpisati sporazum z zapustnikom, ki pa mora biti v obliki notarskega zapisa.
Kaj je vstopna pravica dediča?
Če dedič umre pred svojimi otroci, si njegov del razdelijo njegovi otroci, ki tako vstopijo v dedovanje.
Primer: Ded ima dva sinova. Eden izmed sinov ima dve hčerki in umre pred dedkom. Ko bo umrl ded, bo polovico podedoval njegov še živi sin, drugo polovico pa si bosta razdelili hčerki umrlega sina. Če bi pred dedkom umrla tudi katera izmed hčerk, bi njen del podedovali njeni morebitni otroci itd.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v povezavi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni članki in priročniki:
Pravna pomoč v povezavi z dedovanjem:
