Kaj lahko stori dolžnik v izvršbi?

<<< Nazaj na seznam člankov		\|
Izvršba Kaj lahko stori dolžnik v izvršbi?

Izvršba

Ste prejeli sklep o izvršbi? Prevrite možnosti, ki jih imate kot dolžnik. Kakšne so omejitve? Kakšne so vaše možnosti in pravice?

V naslednjem članku bomo preverili nekaj koristnih informacij, ki jih mora poznati vsak dolžnik.

Katerih prejemkov in predmetov ni mogoče rubiti in do katerega zneska se lahko rubi plača. Kako uveljavljati višjo omejitev rubeža plače zaradi otrok in kako lahko ostanete najemnik hiše prodane na dražbi.

Ko prejmete sklep o izvršbi, dolg poravnajte

V kolikor je le možno, dolg, skupaj z obrestmi in stroški izvršbe, poravnajte v 8-dnevnem roku, dokler sklep o izvršbi ne postane pravnomočen. Ko boste dog poravnali, o tem obvestite sodišče.

Če to ni možno, se poskušajte z upnikom dogovoriti za odlog ali obročno odplačilo dolga (več o tem v nadaljevanju).

e-obrazec: Predlog dolžnika za ustavitev izvršbe, ker je dolg poplačan

Predlog dolžnika za ustavitev izvršbe, ker je dolg poplačan

Katerih prihodkov se ne sme rubiti?

V primeru rubeža prihodkov oz. sredstev na transakcijskem računu morate vedeti, da rubež ni možen na vse prihodke.

Iz izvršbe so izvzeti:

prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka;
prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;
oskrbnine in enkratni prejemki ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti;
sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;
nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini, ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini;
denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitvi za trg dela in zaradi iskanja zaposlitve po zakonu, ki ureja trg dela;
denarna sredstva, ki jih izplača Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, razen nagrade za preseganje kvote po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov,.
denarna sredstva, prejeta iz naslova vključenosti osebe v poskusno izvajanje socialnovarstvene dejavnosti po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

Na te prejemke izvršba ni možna.

Omejitev pri rubežu na plačo

Plača, torej dohodek iz delovnega razmerja, pokojnina, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti in drugi stalni denarni prejemki, ter na odškodnina iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti se lahko zarubijo do 2/3, največ pa do zneska 76% bruto minimalne plače. V kolikor gre za izvršbo zaradi neplačane preživnine je ta odstotek 50%.

Bruto minimalna plača od 1.1.2024 znaša 1.253,90 EUR.

Na računu vam mora tako v primeru običajne izvršbe ostati 952,96 EUR, v primeru izvršbe zaradi preživnine pa 626,95 EUR.

V kolikor izvrševalec izvršbe, bodisi banka, bodisi izplačevalec dohodka (denimo delodajalec) kršita to omejitev in rubita več kot bi smela, lahko dolžnik od sodišča zahteva odpravo nepravilnosti.

e-obrazec: Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zaradi rubeža pod minimalno plačo

Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zaradi rubeža pod minimalno plačo

Dodatne omejitve, če preživljate otroke

Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora poleg minimalne plače ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Višjo omejitev zahtevate pri izvrševalcu izvršbe. Torej pri banki ali delodajalcu.

Ta višja omejitev izvršbe ni samodejna in jo morate kot dolžnik uveljavljati. Prizna se vam šele, ko jo uveljavljate.

Višjo omejitev uveljavljate tako, da banki ali delodajalcu (kdorkoli že izvršuje rubež) predložite izpisek iz matičnega registra o rojstvu, iz katerega izhaja, da ste eden od staršev mladoletnega otroka, odločbo o otroškem dodatku, odločba o denarni socialni pomoči, odločbo o znižanju plačila vrtca ali kakšno drugo odločbo, izdano na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Če tega izvrševalec izvršbe ne upošteva, pa lahko višjo omejitev zahtevate pri sodišču, ki vodi izvršbo.

e-obrazec: Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zaradi preživljanja družinskih članov ali oseb, ki jih je dolžnik dolžan preživljati

Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zaradi preživljanja družinskih članov ali oseb, ki jih je dolžnik dolžan preživljati

Omejitve veljajo le za tekoči mesec

Na dolžnikove denarne prejemke se lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec. Če v tekočem mesecu prejmete prejemke za več preteklih mesecev, mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec. Na omejene prihodke lahko banka poseže po poteku enega meseca od priliva.

Stroški izvršbe

Prejšnje omejitve veljajo tudi za stroške izvršbe, ki jih ima izvrševalec (običajno te stroške zaračunava banka). Banka svojih stroškov ne sme poravnati iz prihodkov in omejenih prihodov, ki so izvzeti iz izvršbe.

Izvršitelj ne sme zarubiti določenih predmetov

V kolikor pride do rubeža premičnin, je potrebno vedeti, da izvršitelj nekaterih predmetov ne sme zarubiti.

Iz izvršbe so izvzeti:

obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolžniku in članom njegovega gospodinjstva;
hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev;
delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece;
predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela;
gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prejemke, do mesečnega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvršbe, v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov;
redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja in priznanja, poročni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi spisi ter slike oziroma fotografije družinskih članov;
pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij,
hišne živali v smislu zakona, ki ureja zaščito živali, kadar se ne gojijo za pridobitni namen.

V primeru podjetja in podjetnika pa tudi stroji, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti, ter surovine, polizdelki, namenjeni za predelavo, in pogonsko gorivo, kolikor ne presegajo količine, potrebne za enotedensko povprečno proizvodnjo.

Če tako dolžnik nima premoženja, ki bi ga bilo moč zarubiti, oz. zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, ali če izvršitelj rubeža ne more opraviti, ker dolžnik ni navzoč, ali prostora noče odpreti, mora v treh mesecih od dneva prvega rubeža oz. njegovega poskusa predlagati ponovni rubež. V tem obdobju lahko to stori neomejenokrat.

e-obrazec: Predlog upnika za ponovni rubež dolžnikovih premičnin

Če upnik v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža ali če rubež, predlagan do poteka tega roka, ni uspešen, sodišče ustavi izvršbo.

Na prvi dražbi se premoženje prodaja po ocenjeni vrednosti. Na drugi dražbi, se cena lahko spusti do 1/3 ocenjene vrednosti.

Če stvari na prvi dražbi niso prodane, mora upnik nujno predlagati drugo dražbo. V kolikor tega ne stori, sodišče ustavi izvršbo.

e-obrazec: Predlog upnika za drugo javno dražbo zarubljenih premičnin

Predlog upnika za ponovni rubež dolžnikovih premičnin

Predlog upnika za drugo javno dražbo zarubljenih premičnin

Izvršba na nepremičnine

Predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati (razen ko gre za uveljavitev denarnih terjatev, zavarovanih s pogodbeno zastavno pravico na nepremičninah (hipoteko) oziroma za poplačilo zemljiškega dolga).

Pri izvršbi na nepremičnine je pomembno vedeti, da imate kot dolžnik možnost v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlagati, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, torej izvršbo drugega premoženja, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini.

e-obrazec: Predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino

Predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino

Sodišče ugodi temu predlogu, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine. Če predlaga dolžnik kot drugo izvršilno sredstvo izvršbo na plačo, pokojnino, invalidnino ali na druge stalne denarne prejemke, ugodi sodišče predlogu, samo če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu.

V kolikor se v izvršilnem postopku prodaja družinska stanovanjska hiša ali stanovanje, imate kot dolžnik pravico stanovati v tej hiši oz. stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje.

Da si zagotovite to pravico morate podati predlog in sicer v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, če je dražbeni narok pred potekom tega roka, pa najkasneje do dražbenega naroka. Sicer to pravico izgubite.

e-obrazec: Predlog dolžnika da obdrži pravico do najema stanovanja

Tudi v primeru nepremičnin velja, da mora upnik, v kolikor prva dražba ni uspešna, predlagati drugo dražbo. V kolikor tega ne stori, sodišče ustavi izvršbo.

e-obrazec: Predlog upnika za opravo druge javne dražbe nepremičnine

Predlog dolžnika da obdrži pravico do najema stanovanja

Predlog upnika za opravo druge javne dražbe nepremičnine

Kod dolžnik lahko predlagate odlog izvršbe, če gre za izvršbo na stanovanje ali stanovanjsko hišo, kjer kot dolžnik bivate in če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine.

Sodišče lahko na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odloži izvršbo, če so izpolnjeni zgornji pogoji, razen pogoja ogroženosti preživljanja dolžnika ali njegovih družinskih članov, najdalj za tri mesece in le enkrat.

Odlog najdlje za šest mesecev je mogoč tudi v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če kot dolžnik izkažete, da si bivanjske problematike niste mogli urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo vaš položaj in interese, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika.

Dodatno je odlog izvršbe na vaš predlog mogoč tudi, kot potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjujete neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

Zakon odlog izvršbe za največ 3 mesece predvideva tudi, iz drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkaže dolžnik.

V primeru izvršbe na nepremičnino je odlog mogoč do izdaje odredbe o prodaji.

e-obrazec: Predlog dolžnika za odlog izvršbe, na nepremičnino, v kateri biva

Predlog dolžnika za odlog izvršbe, na nepremičnino, v kateri biva

Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče. V tem primeru sodišče pošlje sklep o izvršbi pristojnemu centru za socialno delo.

Izvršba se odloži za primeren čas. Okoliščine, zakaj bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika obrazloži v svojem mnenju center za socialno delo. Če to ni razvidno iz mnenja centra za socialno delo, jih mora sodišču izkazati dolžnik.

Dolžnik bo lahko v tem primeru tudi po poteku roka osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, vendar najpozneje do izdaje odredbe o prodaji, predlagal, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini.

Če sodišče iz evidenc, do katerih ima elektronski dostop, ali listin, ki so mu predložene, ugotovi, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo upnikove terjatve, najpozneje do izdaje odredbe o prodaji po uradni dolžnosti dovoli drugo sredstvo izvršbe ali da se izvršba opravi na drugi nepremičnini.

Možnosti predlagati drugo drugega sredstva izvršbe po poteku roka nima, če je predlagana izvršba za poplačilo terjatve iz naslova zakonite preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, v primeru poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za gradnjo oziroma nakup tega stanovanja ali stanovanjske hiše, ali zaradi izterjave zemljiškega dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju, ali zaradi izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika s prodajo posameznega dela zgradbe v etažni lastnini.

Odlog izvršbe

Poleg odloga na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, lahko kot dolžnik predlagate odlog izvršbe tudi, če bi s takojšnjo izvršbo pretrpeli nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, v naslednjih primerih:

če ste zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vložili izredno pravno sredstvo,
če je vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku, v katerem je bila izdana odločba, ki je bila podlaga za dovolitev izvršbe;,
če je vložena tožba za razveljavitev arbitražne odločbe, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba,
če je vložena tožba za razveljavitev poravnave, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba,
če je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba,
če ste zoper sklep o izvršbi vložili ugovor,
če ste vložili predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti,
če je izvršba odvisna od sočasne izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, kot dolžnik pa ste odrekli izpolnitev svoje obveznosti zaradi tega, ker upnik svoje ni izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti, da jo sočasno izpolni,
če ste kot dolžnik ali udeleženec v postopku zahtevali odpravo nepravilnosti, ki so bile storjene pri opravljanju izvršbe,
če ste vložili predlog za zavrnitev izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine na podlagi Uredbe 1215/2012/EU ali Uredbe 606/2013/EU,

če ste zaželi pravdo ali drug postopek zaradi nedopustnosti izvršbe (59. in 60. člen ZIZ),
če ste zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da se predlogu za izvršbo ugodi, vložili revizijo, ki jo je sodišče na vaš predlog dopustilo,
kot kadar dolžnik, ki je potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjujete neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ali,
iz drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkažete kot dolžnik.

e-obrazeci: Predlog dolžnika za odlog izvršbe

Predlog dolžnika za odlog izvršbe

Izvršba zaradi neupravičene terjatve

Pogosta zmota je, da izvršba na neupravičeno izvršbo ni možna. Torej, da upnik denimo ne more vložiti izvršbe za zastaran dolg.

V kolikor bi upnik vložil izvršbo denimo na zastaran dolg ali že plačan dolg, morate kot dolžnik vložiti ugovor v času do katerega sklep o izvršbi ne postane pravnomočen.

e-obrazeci: Ugovori dolžnika zoper sklep o izvršbi

Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine

Z upnikom se lahko dogovorite za obročno plačilo

Vsekakor je to korak, ki ga je smiselno izkoristiti že pred samo izvršbo, ni pa prepozno, da se za obročno plačilo dolga, z upnikom dogovorite tudi, ko izvršba že teče.

e-obrazec: Prošnja dolžnika za obročno odplačilo / odlog dolga

e-obrazec: Sporazum o obročnem odplačilu dolga

Na podlagi sklenjenega sporazuma o obročnem plačilu lahko vi ali upnik predlagata odlog izvršbe.

e-obrazec: Predlog upnika za odlog izvršbe

e-obrazec: Predlog dolžnika za odlog izvršbe, ker sta z upnikom sklenila dogovor o obročnem plačilu