Jubilejna nagrada predstavlja nagrado in spodbudo, preko katere delodajalec nagradi svoje zaposlene in se jim zahvali za njihovo zvestobo.
Vendar pa v nasprotju s splošnim prepričanjem, ne gre za splošno pravico, ki bi pripadla vsem zaposlenim.
V nadaljevanju bomo preverili, komu izplačilo jubilejne nagrade pripada.
Jubilejna nagrade ne pripada vsem
Jubilejna nagrada spada med bolj poznane pravice zaposlenih, kljub temu pa ne spada med pravice, ki bi bile določene v določilih Zakona o delovnih razmerjih.
To pomeni, da jubilejna nagrada ne pripada vsem zaposlenim, pri vseh delodajalcih.
Komu pripada jubilejna nagrada?
Jubilejna nagrada pripada zaposlenim, za katere to določa njihova kolektivna pogodba, ali če je to določil delodajalec sam v svojem internem aktu.
Kakšna je višina jubilejne nagrade?
Višino jubilejne nagrade, kot omenjeno, v večini določajo posamezne kolektivne pogodbe.
V ostalih primerih Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa se jubilejna nagrada se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine:
- 460 eurov za 10 let delovne dobe,
- 689 eurov za 20 let delovne dobe,
- 919 eurov za 30 let delovne dobe,
- 919 eurov za 40 let delovne dobe.
Pri tem velja omeniti, da ne gre za omejitev glede izplačila jubilejne nagrade, ampak le za omejitev, do katerega zneska izplačilo jubilejne nagrade ni obdavčeno.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja: