Dnevne novice, informativne oddaje so polne žalostnih pretresljivih izpovedi delavcev, katerim njihovi delodajalci grobo kršijo njihove pravice.
Toda, kako dejansko ukrepati v takih primerih? Kakšne možnosti ima delavec?
Članek opisuje, kako lahko delavec ukrepa, da zaščiti svoje pravice, ki mu po zakonu pripadajo. Hkrati pa tudi svari delodajalce, pred možnimi posledicami v primeru, če ne bodo spoštovali pravic svojih zaposlenih.
Kako lahko delavec ukrepa, če delodajalec krši njegove pravice?
Vsak delavec, ki mu delodajalec krši pravice iz delovnega razmerja, ima možnost in pravico, da te svoje pravice uveljavi pri delodajalcu oz. pred delovnim sodiščem.
Najbolj osnovne pravice delavca, ki predstavljajo minimum in osnovo ostalih pravic, ki jih ima zaposlen delavec, opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Delavec lahko delodajalca toži pred delovnim sodiščem…
|
Če delodajalec v roku treh delovnih dni po tem, ko mu je delavec vročil svojo pisno zahtevo po odpravi kršitev, ne izpolni svojih obveznosti iz delovnega razmerja oz. ne odpravi kršitev, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oz. odpravo kršitev s strani delodajalca, vloži tožbo zoper delodajalca.
V kolikor gre za kršitve iz 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in v kolikor delodajalec kršitev ne odpravi v 3. delovnih dneh po prejemu poziva, lahko delavec poda izredno odpoved in je tako upravičen do pravic, ki mu pri redni odpovedi ne pripadajo (odpravnina, nadomestilo za brezposelnost).
Več si lahko preberete v člankih:
 e-obrazec: Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Ne glede na zgoraj omenjene roke pa lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem (in mu torej ni treba predhodno pri delodajalcu vlagati pisne zahteve za odpravo kršitev).
V primeru da delodajalec ni izplačal plače ali drugega prejemka, ki ga ima obračunanega na plačilni listi, lahko delavec neposredno vloži izvršbo (brez tožbe na delovnem sodišču) na podlagi verodostojne listine (isto kot denimo pri računu).
Več si lahko preberete v članku: Kako izterjati neplačan račun (preko izvršbe na podlagi verodostojne listine)?
Če delavec plačilne liste nima, jo lahko zahteva s tožbo na delovnem sodišču, ali pa vloži tožbo za plačilo na delovno sodišče za plačilo neplačanih dolgov.
Predhodno lahko delodajalca opozori in pozove na izstavitev plačilne liste in se tako poizkuša izogniti tožbi..
e-obrazec: Opozorilo in poziv delavca delodajalcu, ker mu ni izstavil plačilne liste
Delodajalec lahko delodajalca opozori tudi na neposredno izplačilo. V kolikor tudi to opozorilo ne zadošča, lahko vloži tožbo na delovno sodišče.
e-obrazec: Opozorilo delavca delodajalcu zaradi neizplačila plače, stroškov prevoza, malice, odpravnine oz. regresa
e-obrazec: Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust
e-obrazec: Tožba delavca zoper delodajalca zaradi plačila neizplačane plače, potnih stroškov oziroma stroškov prehrane med delom
e-obrazec: Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo odpravnine
e-obrazec: Tožba delavca zoper delodajalca za izplačilo plače, regresa, malice in prevoza ter odpravnine
e-obrazeci: Tožbe delavca zoper delodajalaca |
|
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
Opozorilo in poziv delavca delodajalcu, ker mu ni izstavil plačilne liste
Opozorilo delavca delodajalcu zaradi neizplačila plače, stroškov prevoza, malice, odpravnine oz. regresa
Tožba delavca zoper delodajalca za izplačilo plače, regresa, malice in prevoza ter odpravnine |
… oz. prijavi delodajalca Inšpektoratu RS za delo
Prijavo na Inšpektorat RS za delo pa lahko delavec poda v primeru, da meni, da mu delodajalec krši njegove pravice, ter tudi v primeru, ko meni, da delodajalec krši določbe ZDR-1, ki so navedene v 215. členu ZDR-1.
Delavec mora podati prijavo na pristojno enoto Inšpektorata za delo, ta pristojnost pa se ugotavlja glede na sedež delodajalca.
Seznam enot Inšpektorata RS za delo
Inšpektor za delo ima po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu pravico in dolžnost z odločbo delodajalcu odrediti, da zagotovi izvajanje zakona.
Kazni za delodajalca so visoke!
Delodajalca, ki ne upošteva zakonskih določb in krši pravice svojih zaposlenih lahko doletijo visoke kazni. Globe za takšne kršitve lahko znašajo tudi od 3.000 do 20.000 EUR! (217. člen ZDR-1)
Ima delavec v primeru kršitev pravico terjati odškodnino?
Da! Delavec, ki meni, da mu je delodajalec s svojim ravnanjem in kršenjem njegovih pravic povzročil škodo, delodajalca lahko odškodninsko toži.
Seveda pa je pri tem potrebno ugotoviti vse elemente odškodninske odgovornosti, predvsem obstoj in višino škode, pri čemer mora iti za pravno priznano škodo.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Brezplačni pravni priročniki:
Pravni dokumenti in pogodbe - Rubrike na Informiran.si:
Pravna pomoč:
