Ko delavec ali delodajalec prekineta pogodbo o zaposlitvi, morata pri tem upoštevati možnost odpovednega roka.
Odpovedni rok služi tako delavcu, kot delodajalcu. Delavcu služi, da si poišče novo zaposlitev, delodajalcu pa, da poišče novega delavca.
V naslednjem članku bomo pogledali, kdaj teče odpovedni rok, kakšno dolžino le-tega določa zakon in kdaj odpovednega roka ni.
Odpovedni rok pogodbe o zaposlitvi
Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Po izteku odpovednega roka se pogodba prekine.
Pri izračunu trajanja odpovednega roka se štejejo dopolnjena leta dela pri delodajalcu (šteje se tudi doba zaposlitve pri njegovih pravnih prednikih).
Skrajšanje odpovednega roka
Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi. Po izteku odpovednega roka se pogodba prekine.
Kakšni so minimalni odpovedni roki?
Poskusno delo
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela s strani delavca ali delodajalca zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je odpovedni rok sedem dni.
Redna odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
|
V primeru, ko delavec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je minimalni odpovedni rok 15 dni, če je delavec pri delodajalcu zaposlen manj kot eno leto, ter 30 dni, če je zaposlen več kot eno leto.
Pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba lahko določa daljši minimalni odpovedni rok, vendar največ 60 dni. Tako se v primeru, da ima delavec v pogodbi o zaposlitvi določen daljši odpovedni rok (od zakonsko minimalnega) upošteva odpovedni rok iz pogodbe o zaposlitvi.
 e-obrazec: Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca
|
|
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca |
V primeru javnih uslužbencev, ki so zaposleni v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, ter pravosodnih organih Zakon o javnih uslužbencih določa, da v okviru skupnih izhodišč za sistemizacijo v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti vlada ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, določi trajanje odpovednega roka za posamezna delovna mesta, kadar pogodbo o zaposlitvi redno odpoveduje javni uslužbenec, vendar tako določen odpovedni rok ne sme biti daljši kot tri mesece.
Redna odpoved s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je odpovedni rok:
- do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
- od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.
Če je delavec zaposlen pri delodajalcu več kot dve leti se odpovedni rok za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu poveča za za dva dni, največ pa do 60 dni.
Če je delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 25 let, je odpovedni rok 80 dni (če določen drugačen odpovedni rok v kolektivni pogodbi, vendar pa sme biti krajši kot 60 dni).
Odpoved s strani delodajalca iz krivdnega razloga
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga je odpovedni rok 15 dni.
Odpoved s strani delodajalca delavcu, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca brez razloga delavcu, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, je odpovedni rok 60 dni.
Potek pogodbe o zaposlitvi za določen čas
V primeru da pogodba, ki je sklenjena za določen čas poteče, ni odpovednega roka.
V tem primeru gre namreč za potek in ne prekinitev pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da gre za prekinitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (pred njenim potekom), pa se upoštevajo določila o minimalnih odpovednih rokih.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Odpovednega roka prav tako ni, če delavec ali delodajalec podata izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V primeru, da izredno odpoved poda delavec, je le-ta upravičen tudi do odškodnine za izgubljeni odpovedni rok.
Odpovedni rok pri delavcu na bolniški
Odpovedni rok pri delavcu, ki je ob poteku odpovednega roka (pri odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti) v bolniškem staležu, preneha pogodba, ko se mu izteče bolniška, oz. najkasneje po 6. mesecih, po izteku odpovednega roka.
Sporazumna prekinitev pogodbe o zaposlitvi
Pri sporazumni razveljavitvi ni potrebno navajati vzroka razveljavitve pogodbe, vse ostalo pa je stvar dogovora obeh – delavca in delodajalca. Ker gre pri sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi za medsebojni dogovor obeh pogodbenih strank, ni potrebno upoštevati odpovednega roka. Je pa potrebno to določiti v sporazumu.
e-obrazec: Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi |
|
Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi |
Ekonomsko odvisne osebe
Določila o minimalnih odpovednih rokih veljajo tudi za samostojne podjetnike (s.p.-je), ki imajo status ekonomsko odvisne osebe.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja:
