Poplave v avgustu so mnogim prizadetim delodajalcem povzročile veliko škodo, predvsem pa onemogočile običajno poslovanje. Zato lahko ti delodajalci izkoristijo možnost subvencionirane napotitve zaposlenih na čakanje na delo.
V nadaljevanju bomo preverili kdo lahko izkoristi možnost napotitve subvencionirane napotitve zaposlenih na čakanje na delo, kaj to pomeni za zaposlene in kakšen je postopek.
Čakanje na delo doma
Čakanje na delo doma je ukrep, ki je delodajalcu na voljo že po določilih Zakona o delovnih razmerjih. Delodajalec ima vedno, ko so za to izpolnjeni pogoji, možnost da delavca, ki mu ne more zagotoviti dela, napoti na čakanje na delo doma.
Napotitev na čakanje na delo zaradi katastrofalnih poplav
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), je uvedel začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.
Delodajalci lahko tako napotijo delavca na čakanje na delo doma z delnim nadomestilom plače, od države pa nato uveljavljajo povračilo.
Kateri delodajalci lahko zahtevajo povračilo?
Pravico do delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav, razen:
- neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine,
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti in ima na dan 2. avgust 2023 več kot deset zaposlenih,
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
Obdobje veljavnosti ukrepa
Napotitev na čakanje na delo na podlagi tega zakona lahko za posameznega delavca traja največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023.
Vlada lahko ukrep eventuelno podaljša, vendar najdlje do 31. decembra 2023.
Napotitev delavca na čakanje na delo
Kaj napotitev na čakanje pomeni za delavca?
|
Delavec se mora v času začasnega čakanja na delo na zahtevo delodajalca, poslano delavcu v pisni obliki ali po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in njegovo uporabo nalaga delodajalec oziroma v primeru nezmožnosti pisne komunikacije na drug ustrezen način, vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu, pri čemer mora delodajalec takšno zahtevo delavcu posredovati vsaj en dan pred vrnitvijo na delo.
 e-obrazec: Poziv delavcu na začasno vrnitev na delo
|
|
Poziv delavcu na začasno vrnitev na delo |
Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.
Delavec se lahko v času začasnega čakanja na delo prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve v skladu z zakonom, ki ureja trg dela. Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v te ukrepe, je višina nadomestila plače določena v višini, kot je določena v sedmem odstavku 137. člena Zakona o delovnih razmerjih.
V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače zaradi napotitve v tem času ne izplačuje.
Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim časom od polnega in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom od polnega na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače zaradi napotitve v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj v skladu z navedenimi predpisi, kot da bi delal.
Če je delavec pri delodajalcu zaposlen na podlagi programa aktivne politike zaposlovanja, se delodajalec lahko odloči, ali bo za takega delavca uveljavljal ukrep začasnega čakanja na delo ali subvencijo iz programa APZ.
Če delodajalec za delavca, zaposlenega na podlagi programa APZ, uveljavlja ukrep začasnega čakanja na delo, se pogodbene obveznosti iz naslova subvencioniranja zaposlitve na podlagi programa APZ prekinejo za čas, ko je delavec vključen v ukrep začasnega čakanja na delo. Po vrnitvi delavca na delo pogodba o zaposlitvi, sklenjena na podlagi programa APZ, velja do poteka datuma, do katerega je bila sklenjena, in se ne podaljša za čas vključenosti v ukrep začasnega čakanja na delo.
Kakšno plačo prejema delavec?
Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, ki pa ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Nadomestilo plače znaša 80% delavčeve povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
Povračilo nadomestila
Republika Slovenija zagotovi višino delnega povračila nadomestila plače v višini 80 % nadomestila plače in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec maj 2023. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja: