Za koga veljajo obveznosti ugotavljanja in prijave dejanskih lastnikov?
Obveznosti ugotavljanja in poročanja o dejanskih lastnikih veljajo za poslovne subjekte, razen poslovnih subjektov, ki so izvzeti:
- samostojni podjetniki posamezniki,
- posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost,
- enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo za enim lastnikom in enim zastopnikom* ter
- neposredni in posredni proračunski uporabniki.
* Skladno z določbo 39. člena ZPPDFT-1 med izjeme spadajo tiste enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, pri katerih je fizična oseba edini družbenik in hkrati njen edini zastopnik. Izjema ne velja, ko ima družba več zastopnikov (denimo direktorja in prokurista).
Obveza ugotavljanja in javljanja dejanskih lastnikov velja tudi za podjetja v stečaju, saj jih ZPPDFT-1 ne uvršča med izjeme. V tem primeru se kot dejanski lastnik načeloma šteje stečajni upravitelj.
Dejanski lastniki po ZPPDFT-1
Dejanski lastniki oz. določila, kdo to so, so opredeljena v 35., 36. in 37. členu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1).
Pri tem je potrebno opozoriti, da je vsekakor možno, da dejanski družbeniki niso tudi dejanski lastniki, kot jih opredeljuje ZPPDFT-1. Zato predlagamo, da pri določanju, kdo je dejanski lastnik po ZPPDFT-1 sledite korakom po 35., 36. in 37. členu ZPPDFT-1 in na podlagi izločanja določite, kdo je smatran kot dejanski lastnik v vašem primeru.
Pokazatelj neposrednega lastništva, ki ga ima v gospodarskem subjektu fizična oseba ali fizične osebe iz prve in druge alinee 1. točke 1. odstavka 35. člena ZPPDFT-1, je lastništvo več kot 25% poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju pravne osebe, ali lastništvo 25 odstotkov in ene delnice.
Dejanski lastnik gospodarskega subjekta (35. člen ZPPDFT-1)
Dejanski lastnik gospodarskega subjekta je:
- fizična oseba, ki:
- je posredno ali neposredno imetnik več kot 25% poslovnega deleža, delnic, glasovalnih oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju gospodarskega subjekta, ali
- je posredno ali neposredno udeležena v kapitalu gospodarskega subjekta z več kot 25% deležem ali
- ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta;
- ki gospodarskemu subjektu posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta pri odločanju o financiranju in poslovanju.
- Fizična oseba, ki ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev gospodarskega subjekta ali ki na drug način nadzoruje, usmerja ali bistveno vpliva na odločitve poslovodstva gospodarskega subjekta iz prvega odstavka tega člena, se lahko med drugim določi na podlagi pogojev, ki jih mora gospodarski subjekt, ki obvladuje eno ali več odvisnih družb, upoštevati pri pripravi letnega konsolidiranega poročila v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
- Če po določbah tega člena ni ugotovljena nobena fizična oseba kot dejanski lastnik – ob pogoju, da so izvedeni vsi možni ukrepi za ugotovitev dejanskega lastnika in ob pogoju, da ne obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma v zvezi s transakcijo, osebo, premoženjem ali sredstvi – se za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta šteje ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva.
- Če obstaja dvom, da je po določbah tega člena ugotovljena fizična oseba dejanski lastnik, se za dejanskega lastnika gospodarskega subjekta šteje ena ali več oseb, ki zasedajo položaj poslovodstva.
Dejanski lastnik poslovnega subjekta je lahko le fizična oseba. V kolikor je lastnik poslovnega subjekta pravna oseba, govorimo o posrednem lastništvu.
Pri ugotavljanju posrednega lastništva se smiselno uporablja kriterij lastništva več kot 25% poslovnega deleža, glasovalnih ali drugih pravic, na podlagi katerih je podana udeležba pri upravljanju pravne osebe, ali lastništvo 25 odstotkov in ene delnice, ki ga ima v gospodarskem subjektu pravna oseba, ki je pod nadzorom:
- ene ali več fizičnih oseb ali
- ene ali več pravnih oseb, ki so pod nadzorom ene ali več istih fizičnih oseb.
PRIMER: Podjetje A je v lasti podjetja B in podjetja C. Vsako od podjetij ima 50% lastniški delež. Lastnika podjetij B in C sta ločeni fizični osebi. Dejanska lastnika podjetja A sta (posredno) fizični osebi - lastnika podjetij B in C.
PRIMER: Podjetje A je v lasti podjetja B in podjetja C. Podjetje A ima 80% delež. Podjetje C ima 20% delež. Lastnika podjetij B in C sta ločeni fizični osebi. Dejanski lastnik podjetja A je (posredno) fizična oseba - lastnik podjetja B.
PRIMER: Podjetje A je v lasti podjetja B, podjetja C in 6 fizičnih oseb. Podjetje B ima 20% delež. Podjetje C ima 20% delež. Ostali družbeniki (fizične osebe) imajo enake deleže (10%). Lastnik podjetij B in C je ena fizična oseba, ki je edini lastnik podjetij. Dejanski lastnik podjetja A je (posredno) fizična oseba - lastnik podjetij B in C.
PRIMER: Podjetje A je v lasti podjetja B in treh fizičnih oseb. Podjetje B ima 40% delež, tri fizične osebe pa imajo po 20% delež. Lastnika podjetja B sta dve fizični osebi, oseba A, ki ima 60 % delež in oseba B, ki ima 40% delež v podjetju B. Dejanski lastnik podjetja A je oseba A, ki ima večinski delež v podjetju B.
Dejanski lastnik subjekta, ki nima poslovnih deležev, in dejanski lastnik ustanove (36. člen ZPPDFT-1)
Kot dejanski lastnik:
- društva,
- zavoda,
- politične stranke,
- sindikata,
- verske skupnosti ali
- drugega poslovnega subjekta, v katerem ni možna udeležba pri upravljanju na podlagi poslovnega deleža, delnice ali udeležbe v kapitalu,
se po ZPPDFT-1 šteje vsaka fizična oseba, ki zastopa takšen subjekt.
Na glede na to določilo se kot dejanski lastnik ustanove v tem zakonu šteje vsaka fizična oseba, ki je:
- ustanovitelj ustanove, če ima na podlagi akta o ustanovitvi ustanove ali pravil ustanove obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev ustanove,
- skrbnik ustanove, kot ga določa zakon, ki ureja ustanove,
- zastopnik ustanove, če za dejanskega lastnika ni mogoče šteti ustanovitelja ustanove.
Dejanski lastnik tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava (37. člen ZPPDFT-1)
Kot dejanski lastnik tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, ki sprejema, upravlja ali razdeljuje premoženjska sredstva za določen namen, se v tem zakonu šteje:
a) vsaka fizična oseba, ki je:
- ustanovitelj tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov tujega prava,
- skrbnik premoženja tujega sklada, tuje ustanove ali podobnih pravnih subjektov tujega prava,
- prejemnik koristi od premoženja, ki se upravlja, pod pogojem, da so bodoči upravičenci že določeni ali določljivi,
- morebitni zaščitnik, ki je imenovan za zastopanje in zaščito interesov prejemnikov koristi premoženja;
b) kategorija oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, še določiti;
c) vsaka druga fizična oseba, ki kako drugače posredno ali neposredno obvladuje premoženje tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.
Dejanski lastniki pri subjektih, ki jim ni potrebno ugotavljati dejanskega lastništva
Če se ob pregledu ne ugotovi drugače, se šteje, da je dejanski lastnik:
- v primeru samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost - fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti stranke, in je hkrati njen edini zastopnik,
- v primeru enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo (enoosebni d.o.o.) - fizična oseba, ki je edini družbenik te stranke, če je hkrati tudi njen edini zastopnik,
- v primeru neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika - fizična oseba, ki takšen subjekt zastopa.
Ugotavljanje dejanskih lastnikov
Vpis dejanskih lastnikov v evidenco AJPES-a
Poslovni subjekti morajo podatke o dejanskih prvič vpisati najkasneje do 19.1.2018. Podatke vpišejo v evidenco dejanskih lastnikov, ki jo vodi AJPES. Morebitne kasnejše spremembe lastništva je potrebno vpisati v 8. dneh od vpisa v poslovni register.
Podatke o lastnikih vnesete na portalu AJPES-a (Registriram > Register dejanskih lastnikov).
Podatke za posamezni poslovni subjekt vpiše njegov zastopnik, za kar potrebuje ustrezno digitalno potrdilo (seznam ponudnikov digitalnih potrdil). Podatke v register lahko vpiše tudi oseba pooblaščena s strani zastopnika (običajno so to računovodje), vendar pa le na podlagi ustreznega pooblastila (v obrazcu pooblastila (v sklopu C) je potrebno označiti, da gre za vnos podatkov v eRDL: RDL - oddaja prijav v Register dejanskih lastnikov).
Če zastopnik še ni registriran na portalu AJPES, je potrebno najprej opraviti registracijo (registracija), nato pa prijavo (v zgornjem desnem kotu portala).
V kolikor zastopnik še nima dodanega digitalnega potrdila, mora svoje digitalno potrdilo dodati v svoj profil. To stori tako, da po prijavi, s klikom izbere svoj uporabniški profil (klik na uporabniško ime v zgornjem desnem kotu), s čimer odpre možnosti svojega profila.
Pod "Moja stran" izbere: "Pooblastila > Moja digitalna potrdila". Prikaže se seznam vnesenih digitalnih potrdil. Za vnos novega digitalnega potrdila izberete gumb: "DODAJ KDP", ki se nahaja pod seznamom digitalnih potrdil.
Če svojega digitalnega potrdila ne najdete na seznamu potrdil, ki jih je možno vnesti v profil, ga morate predhodno dodati v svoj spletni brskalnik, ki ga uporabljate za prijavo. Za pomoč se lahko obrnete na ponudnika, ki je digitalno potrdilo izdal.
Navodila za dodajanje digitalnih potrdil za brskalnik: SIGEN-CA I NLB I POŠTA®CA I HALCOM
Po prijavi in dodanemu digitalnemu potrdilu, odpremo register eRDL (Registriram > Register dejanskih lastnikov). Kliknemo gumb: "Prijava" in izberemo svoje digitalno klasificirano potrdilo (ki smo ga dodali v prejšnjem koraku).
Zraven svojega poslovnega subjekta izberemo možnost "Vpiši".
Odprejo se podatki o poslovnem subjektu. Na dnu izberemo možnost: "DODAJ LASTNIKA". Vpišete podatke o lastniku in izberete: "SHRANI SPREMEMBE".
Ko dodamo lastnike imamo 2 možnosti. Izbira "SHRANI" bo podatke o dejanskih lastnikih shranila, ne bodo pa še posredovani v register. Tako se lahko kasneje vrnemo in jih urejamo. Možnost: "Vpiši v register" bo podatke posredovala v register dejanskih lastnikov.
V primeru uspešnega vpisa podatkov v register, se poleg poslovnega subjekta izpiše status: "Vpisan".
Ob vpisu dejanskih lastnikov ni potrebno vložiti nobenih dokumentov, jih je pa potrebno predložiti pristojnemu organu, v primeru inšpekcijskega nadzora.
Globe za kršitelje
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom. Globa za pravno osebo, ki:
- ne ugotovi ali če ugotovi napačne podatke o svojem dejanskem lastniku ali lastnikih, ne vzpostavi in upravlja natančne evidence podatkov o svojih dejanskih lastnikih ali če je ne posodablja ob vsaki spremembi podatkov ali če podatkov o svojih dejanskih lastnikih ne hrani pet let od dneva prenehanja statusa dejanskega lastnika (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 41. člena tega zakona);
- ne posreduje brez odlašanja podatkov o svojih dejanskih lastnikih ali če posreduje napačne podatke na zahtevo zavezancev ali organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišč in nadzornih organov iz 139. člena tega zakona (42. člen ZPPDFT-1);
- če ne vpiše v register podatkov o svojem dejanskem lastniku ter njihove spremembe ali če vpiše napačne podatke v roku osmih dni od njegovega vpisa v Poslovni register Slovenije ali od njegovega vpisa v davčni register, če ni vpisan v Poslovni register Slovenije, oziroma v roku osmih dni od nastanka spremembe podatkov (tretji odstavek 44. člena ZPPDFT-1),
znaša od 6.000 do 60.000 EUR.
Globa za odgovorno osebo pravne osebe znaša od 400 do 2.000 EUR.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v povezavi s člankom:
Pravni dokumenti:
Zakonodaja:
|