Pravica do odklopa delavcu zagotavlja, da je odsotnost in čas počitka dejansko namenjen počitku, saj delavec v tem času ne sme biti na razpolago delodajalcu.
V nadaljevanju bomo preverili, kaj je pravica do odklopa in kaj pomeni za delavca in kaj za delodajalca.
Kaj je pravica do odklopa?
Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oz. v času upravičenih odsotnosti z dela, denimo zunaj delovnega časa, v času izrabe dopusta, ipd., ni na razpolago delodajalcu.
Ukrepi za zagotovitev pravice do odklopa
Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, in v ta namen sprejeti ustrezne ukrepe.
O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).
Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Svet delavcev oziroma delavski zaupnik mora podati mnenje v roku osmih dni, delodajalec pa mora pred sprejetjem ukrepov posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti.
Če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, mora o vsebini ukrepov delodajalec pred njihovim sprejetjem obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
Rok za sprejem ukrepov
Delodajalci morajo ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024.
Globe za delodajalce
V primeru spora glede kršitev glede zagotavljanja pravice do odklopa, je dokazno breme na strani delodajalca.
Delodajalec (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), ki ne zagotavlja pravice do odklopa, se kaznuje z globo od 1.500 do 4.000 eurov.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Pravni dokumenti:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Zakonodaja: