Informiran.si - Bližnjica skozi birokracijoinfo page
četrtek, 28. marec 2024 | Prijava |
<<< Nazaj na seznam člankov  
|

Ločitev
Kaj sodi v skupno premoženje zakoncev?

Ločitev

Družinski zakonik, katerega določbe so pričele veljati v 2019 je na novo opredelil možnosti, kako zakonca oz. zunajzakonska partnerja urejata skupno premoženje.

Po novem imata zakonca možnost, da sama opredelita, kako se bo delilo premoženje, ki ga ustvarita v času zveze. To lahko opredelita pred sklenitvijo zveze, ali pa v času, ko zakonska zveza že obstaja.

V nadaljevanju bomo preverili, kakšne so nove določbe glede skupnega premoženja zakoncev.

 

Pogodbeni in zakoniti premoženjski režim

Zakonca lahko s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij določita vsebino premoženjskega režima, ki velja zanju.

Zakoniti premoženjski režim za zakonca velja, če zakonca pogodbe ne skleneta, če je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij neveljavna, oz. če je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij v svojih določbah nejasna, tako da ni mogoče ugotoviti vsebine premoženjskega režima, o katerem sta se zakonca želela dogovoriti, oziroma pravila, po katerem sta želela obravnavati medsebojna premoženjska razmerja.

 

Pogodbeni premoženjski režim - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je pogodba, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. V njej lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze.

Del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze.

Prav tako je del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko tudi dogovor o načinu delitve skupnega premoženja, o vlaganju zakonca v nepremičnino drugega, oz. v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo ali v podjetje samostojnega podjetnika posameznika in dogovor o skupni podjetniški dejavnosti.

 

Kdaj pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij prične veljati?

Določila pogodbe, če se ne dogovorita drugače, za zakonca veljajo od sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij dalje.

Predporočna pogodba, oz. pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo skleneta bodoča zakonca, učinkuje z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po sklenitvi zakonske zveze, ki ga določita bodoča zakonca v pogodbi sami.

 

Oblika pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij

Pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerji mora sestaviti notar, v obliki notarskega zapisa, podatke o pogodbi pa mora vpisati v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Pogodbo hrani notar, v vsebino pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij pa lahko vpogledata zakonca oz. njuni zastopniki, oz. osebe, ki imajo njuno dovoljenje, oz. izkažejo pravni interes. Vpogled ima tudi sodišče, v kolikor je vsebina pomembna za postopek, o katerem odloča.

Če pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ni vpisana v registru pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, se v razmerju do tretjih oseb domneva, da velja za premoženjska razmerja med zakoncema zakoniti premoženjski režim.

Seveda velja, da morata morata pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem. V kolikor tega ne storita, je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izpodbojna.

Pod istimi pogoji lahko pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij skleneta tudi zunajzakonska partnerja.

 

Zakoniti premoženjski režim

Zakoniti premoženjski režim med zakoncema opredeljuje, kaj spada med skupno premoženje zakoncev in kaj spada med posebno premoženje vsakega od zakoncev, v kolikor se sama ne dogovorita drugače, s sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

 

Skupno premoženje

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev.

Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

 

Deleža zakoncev na skupnem premoženju

Skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj, posamezni deleži vsakega od njiju na skupnem premoženju tako niso določeni. Na stvareh iz skupnega premoženja imata zakonca skupno lastnino. O višini deležev na skupnem premoženju se zakonca lahko dogovorita ali pa na zahtevo enega od njiju o tem odloči sodišče.

Tako posamezni zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti pa ga ne more odsvojiti ali obremeniti. Zakonca namreč upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno.

To ne velja za razpolaganje s premičnino manjše vrednosti in opravljanje pravnih poslov rednega upravljanja skupnega premoženja, kjer se šteje, da ima vsak zakonec soglasje drugega zakonca.

Zakonca se lahko dogovorita tudi o upravljanju skupnega premoženja. Če se dogovorita, da bo s skupnim premoženjem upravljal ali razpolagal le eden od njiju, mora ta upoštevati tudi koristi drugega zakonca. Vsak od njiju lahko kadarkoli odstopi od dogovora o upravljanju ali razpolaganju, ne sme pa tega storiti ob neprimernem času.

 

Delitev skupnega premoženja

Skupno premoženje zakoncev se razdeli, če njuna zakonska zveza preneha. Med trajanjem zakonske zveze se skupno premoženje razdeli na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev.

Več o tem:

Pred ugotavljanjem deleža vsakega od zakoncev na skupnem premoženju se ugotovijo njuni dolgovi in terjatve glede tega premoženja.

O višini deležev na skupnem premoženju se zakonca lahko dogovorita ali pa na zahtevo enega od njiju o tem odloči sodišče, pri čemer se šteje, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju se ne upošteva.

V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti dohodke vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

Ko so dogovorjeni oziroma določeni deleži na skupnem premoženju, se zakonca lahko dogovorita o načinu delitve premoženja. Za delitev šteje tudi njun dogovor, da postaneta solastnika stvari v sorazmerju s svojima deležema iz skupnega premoženja. Če dogovor o načinu delitve premoženja ni dosežen, sodišče premoženje razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja.

 

Predmeti za opravljanje poklica in osebni predmeti

Ob delitvi skupnega premoženja zakoncev se zakoncu na njegov predlog na račun njegovega deleža dodelijo tisti predmeti, ki so namenjeni za opravljanje njegovega poklica ali druge dejavnosti oziroma mu omogočajo pridobivanje dohodka. Enako velja za predmete, ki so namenjeni izključno osebni rabi enega od zakoncev in niso njegovo posebno premoženje.

 

Posebno premoženje zakonca

Posebno premoženje vsakega od zakoncev je tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno (denimo kot darilo ali dediščino) med trajanjem zakonske zveze. Prav tako so posebno premoženje zakonca, ne glede na izvor ali način pridobitve, stvari manjše vrednosti, ki služijo za izključno njegovo osebno rabo.

Na stvareh, ki so posebno premoženje enega od zakoncev, zakonec izvaja lastninsko pravico samostojno.

 

Vlaganja v nepremičnine

Če zakonec vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca, se lahko sporazumeta o obstoju in višini njegove terjatve in o njenem zavarovanju.

Če sporazum ni dosežen, lahko zakonec zahteva, da sodišče odloči o obstoju in višini njegove terjatve ter o njenem zavarovanju po predpisih stvarnega prava in po določbah zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

 

Vlaganja v podjetje

Če zakonec vlaga svoj prispevek v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo ali v podjetje samostojnega podjetnika, ki predstavlja posebno premoženje drugega zakonca, zakonca s pogodbo določita obliko udeležbe zakonca, ki vlaga svoj prispevek.

Če takega dogovora ni, se šteje, da gre za udeležbo po pravilih obligacijskega prava o družbeni pogodbi.

 

Podjetniško premoženje zakoncev

Če zakonca skupaj opravljata pridobitno dejavnost ali sta pri njej udeležena in sta sklenila družbeno pogodbo, pogodbo o delu ali drugo tovrstno pogodbo, ki ureja konkretno razmerje, se za obravnavanje njunih premoženjskih vprašanj iz te dejavnosti ne uporabljajo pravila njunega premoženjskega režima po Družinskem zakoniku.

Če zakonca nista sklenila pogodbe iz prejšnjega odstavka in imata sklenjeno pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, vendar se v njej nista izrecno dogovorila o vprašanjih, ki izvirajo iz skupne pridobitne dejavnosti ali udeležbe pri njej, se pravila njunega pogodbenega premoženjskega režima uporabijo tudi pri odločanju o teh vprašanjih.

Če zakonca nista sklenila nobene od omenjenih pogodb ali pa sta jo sklenila, vendar z razlago njenih določb ni mogoče rešiti vprašanj iz njune skupne pridobitne dejavnosti ali udeležbe pri njej, se uporabljajo pravila zakonitega premoženjskega režima.

 

Skupne obveznosti zakoncev

Skupne obveznosti zakoncev so tiste, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in obveznosti, ki jih prevzame zakonec za tekoče potrebe življenjske skupnosti z drugim zakoncem ali družine. Za te obveznosti odgovarjata zakonca nerazdelno s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju.

Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kakor znaša njegov del obveznosti.

 

Določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju

Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež.

Če je v izvršilnem postopku dovoljena prodaja deleža, ki ga ima zakonec na skupnem premoženju, ima drugi zakonec prednostno pravico kupiti ta delež po ceni, ki se določi po določbah zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

V postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka tega člena.

Če je po presoji upravitelja delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju večji od polovice, mora upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika zahtevati določitev deleža stečajnega dolžnika.

Drug zakonec lahko v postopku osebnega stečaja nad zakoncem vloži prijavo izločitvene pravice, s katero uveljavlja, da je njegov delež na skupnem premoženju večji. Če drugi zakonec take prijave ne vloži, se šteje, da je v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.

 

Posebne obveznosti zakonca

Posebne obveznosti zakonca so tiste, ki jih je imel pred sklenitvijo zakonske zveze, in tiste, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, a ne predstavljajo skupne obveznosti zakoncev po prvem odstavku 82. člena tega zakonika.

Za posebne obveznosti odgovarja zakonec s svojim posebnim premoženjem in svojim deležem na skupnem premoženju.

 

 

 

Povežite se z nami...

 

 

Koristne povezave v zvezi s člankom:


Pravni dokumenti:

Brezplačni pravni članki in priročniki:


Zakonodaja:

 

Brezplačni pravni e-Priročnik: Kako do razveze zakonske zveze


Informiran.si - Bližnjica skozi birokracijo Informiran.si - Bližnjica skozi birokracijo Informiran.si - Bližnjica skozi birokracijo

Preko 500 različnih
dokumentov
Preko 500 različnih dokumentov
Hitra, enostavna in cenovno 
ugodna rešitev
Pametna, hitra, enostavna in cenovno ugodna rešitev
Podpora pri uporabi storitev
Podpora pri uporabi storitev
Popolna varnost vaših podatkov
Popolna varnost vaših podatkov
preko 20 let izkušenj
preko 20 let izkušenj
Preko 100.000 registriranih uporabnikov
Preko 100.000 registriranih uporabnikov

 

POPULARNIH 5PRAVNI POSTOPKI: 
Predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze (ločitev)
Predlog za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
Prodajna (kupoprodajna) pogodba za kmetijsko zemljišče, gozd, kmetijo
Predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja

NOVI e-obrazci:

Zahteva za izplačilo neizkoriščenega dopusta ob prenehanju delovnega razmerja
Sklep o določitvi delovne solidarnostne sobote
Predlog za osebni stečaj brez predloga za odpust obveznosti
Soglasje solastnika za oddajanje nepremičnine v najem
Napotitev delavca na čakanje na delo doma zaradi posledic neurij v avgustu 2023

STORITVE:


AKTUALNI PRAVNI NASVETI IN POSTOPKI:


ARHIV PRAVNIH NASVETOV...


PRIJAVA NA NOVICE:

Naši registirani uporabniki prejemajo koristne nasvete in obvestila o pravnih novostih brezplačno v svoj elektronski predal. Postanite naš uporabnik.
Registracija je brezplačna in brez obveznosti.

Brezplačna registracija

Informiran.si - Bljižnica skozi birokracijo

© INform, pretok znanja d.o.o. 2004-2024.
Vse pravice pridržane.


KONTAKT IN POMOČ UPORABNIKOM:


NAHAJATE SE NA VARNI POVEZAVI:
Podatki na strani so zavarovani z napredno 256-bitno enkripcijo.

Secured by PayPal


UPORABO PORTALA PRIPOROČATA:







Podjetje Inform d.o.o. se ponaša z eno najvišjih bonitetnih ocen. Podjetje Inform d.o.o. se ponaša z eno najvišjih bonitetnih ocen. Podjetje Inform d.o.o. se ponaša z zlato bonitetno odličnostjo. Prejemniki zlate bonitetne odličnosti CompanyWall so najbolj zanesljiva podjetja na trgu s trdnimi poslovnimi temelji, ki uživajo zaupanje strank in poslovnih partnerjev doma in v tujini.