Odgovori na pogosta vprašanja v povezavi z izvršbo

<<< Nazaj na seznam člankov		\|
Sodna izterjava dolga - Izvršba Odgovori na pogosta vprašanja v povezavi z izvršbo

Izvršba

V časih plačilne nediscipline se morajo upniki pogosto zateči k pravnim sredstvom, da izterjajo svoj dolg.

Naslednji članek odgovarja na nekatera pogosta vprašanja v povezavi s postopkom izterjave oz. izvršbe.

Tako boste dobili odgovore na vprašanja kot so denimo, kdaj se odločiti za izvršbo, kakšna je višina sodnih taks, kako pogledati, če ima podjetje blokiran TRR, kakšni so zastaralni roki, kako ugovarjati zoper izvršbo, kaj storiti če izvršitelj zarubi premoženje, ki ni dolžnikovo...

Kdaj se odločiti za izvršbo

Za izvršbo se je smiselno odločiti, ko ste prepričani, da ne boste uspeli z nobenim drugim sredstvom. Pred samo izvršbo je namreč priporočljivo, da dolžnika redno kontaktirate, ga opominjate (pisno in po telefonu), da ima do Vas neporavnane obveznosti. Skušajte ugotoviti, zakaj ni poravnal obveznosti, ter se v primerih večjih likvidnostnih težav poizkusite dogovoriti za obročno odplačevanje ali celo kompenzacijo.

Nikakor ne čakajte, da bo dolžnik zašel v likvidnostne težave in blokado transakcijskih računov.

Zavedati se morate namreč, da pogosto niste edini upnik, in v primeru, da boste z izvršbo čakali, je povsem možno, da se boste morali postaviti v vrsto za ostalimi upniki, ki bodo izvršbo vložili pred Vami.

Kako preverim, če ima podjetje že blokiran transakcijski račun?

Transakcijske račune podjetja lahko kadarkoli preverite brezplačno, na spletnih straneh AJPES-a, v rubriki eRTR. Ta Vam je na voljo preko povezave: https://www.ajpes.si/eRTR/JavniDel/Iskanje.aspx.

Pri transakcijskih računih podjetja, ki so blokirani, je na desni strani izpisana rdeča črka R.

Kako podam izvršbo zoper svojega dolžnika?

Predlog za izvršbo podate na pristojno sodišče. Izvršbo lahko podate na podlagi verodostojne listine (račun, menica,..), ali izvršljivega naslova (sodbe, notarskega zapisa,...).

Izvršbo na podlagi verodostojne listine lahko vložite samo na predpisanih obrazcih ali po elektronski poti, in sicer na spletni strani e-sodstva.

Za vlaganje izvršbe na podlagi izvršljivega naslova ni zakonsko predpisanih obrazcev. Za izdelavo predlogov za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova lahko uporabite pametne e-obrazece: Predlogi za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

Več o postopku izvršbe si lahko preberete v članku: Kako izterjati neplačnike in kakšen je postopek izvršbe.

Kakšne so višine sodnih taks v postopkih izvršbe?

Višine sodnih taks so Vam na voljo v naslednji datoteki: Izvršba - Višina sodnih taks.

Kakšni so zastaralni roki terjatev?

Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega.

Splošni zastaralni rok je pet let, če ni z zakonom določeno drugače.

Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja.

Isto velja za anuitete, s katerimi se v enakih, vnaprej določenih občasnih zneskih odplačujejo glavnica in obresti, vendar ne velja za obročna odplačila in druge delne izpolnitve.

Terjatve iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih.

Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.

Več lahko preberete v članku: Kdaj zastara dolg (račun, položnica,...)?

Kaj če se zoper podjetje začne stečaj ali prisilna poravnava?

Če se zoper podjetje začne stečaj ali prisilna poravnava, preden uspete izterjati svoj dolg, morate svoje terjatve prijaviti. V primeru stečaja je to obvezno, saj v nasprotnem primeru propadejo.

Več informacij na temo stečaja in prisilne poravnave boste našli v člankih:

Prijavo terjatev morate posredovati sodišču, ki vodi postopek. Dokument, s katerim prijavite terjatve, pa lahko izdelate tudi s pomočjo e-obrazecev:

Kako je v primerih ko sami prejmemo sklep o izvršbi in želimo nanj ugovarjati?

V tem primeru morate v roku, ki je naveden na sklepu o izvršbi, ki ste ga prejeli, na pristojno sodišče poslati ugovor zoper sklep o izvršbi. Pri tem se morate zavedati, da boste morali navesti, zakaj izvršba ni upravičena (fakture ste poravnali, upnik ni izvedel storitev,...), ter navesti dokaze za svoje trditve (npr. izpis prometa s transakcijskega računa, zaslišanje dolžnika ali njegovega zakonitega zastopnika (direktorja) ipd.

Ugovore zoper sklep o izvršbi si lahko izdelate tudi s pomočjo e-obrazecev:

Kaj če je izvršba, ki sem jo prejel upravičena?

Ko prejmete sklep imate 8 dni časa preden ta sklep postane pravnomočen. To pomeni, da se lahko v tem času z upnikom dogovorite da poravnate svoj dolg, oni pa izvršbo umaknejo in postopek izvršbe prekinejo.

Umik izvršbe lahko izdelate s pomočjo spodnjih e-obrazecev:

e-obrazec: Umik izvršbe
e-obrazec: Delni umik izvršbe

Znsesek v izvršbi lahko tudi poravnate v 8 dnevih od prejema sklepa, preden le-ta postane pravnomočen. Ko to storite, je najbolje obvestiti sodišče, da ste dolg poravnali in da predlagate da se izvršba ustavi.

e-obrazec: Predlog za ustavitev izvršbe, ker je dolžnik svoj dolg poplačal

Kaj če izvršitelj zaseže premoženje, ki ni dolžnikovo ampak pripada drugi osebi?

V postopku izvršbe se lahko zgodi, da izvršitelj zarubi premoženje, za katerega sicer lahko sklepa, da je dolžnikovo, a v resnici ni.

Tako denimo v primeru, ko je sin (dolžnik) prijavljen na naslovu svojih staršev, izvršitelj lahko zarubi premoženje na tem naslovu, četudi sta denimo lastnika tega premoženja starša. Pri tem izvršitelj namreč ni dolžan ugotavljati čigavo je premoženje, ki ga na tem naslovu najde.

V tem primeru mora dejanski lastnik zarubljenega premoženja vložiti ugovor tretjega in dokazati, da je zarubljeno premoženje dejansko njegovo.

e-obrazec: Ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi